Vtisi in novice

PLANINSKI IZLET NA SV. URBAN NAD MARIBOROM

 

Mladi planinci smo se z avtobusom peljali dolgo časa do Maribora. Ko smo se parkirali, smo vzeli nahrbtnike in se odpravili na vrh.

Na začetku je bilo kar nekaj klancev, proti koncu pa je bilo bolj ravno. Med potjo smo videli rumene markacije. S hriba, kjer smo se ustavili, smo videli celoten Maribor. Ko smo hodili po cesti, smo se eni slikali ob poslikanem lesu, kar je bil znak za vinsko cesto. Čez nekaj časa smo prišli na vrh. Na klopcah smo pomalicali in potem smo se slikali pred cerkvijo sv. Urbana nad Mariborom. Potem smo šli malo dol do vinske kleti in tam smo izpolnili planinske dnevnike. Nato so nam mentorice razdelile bombone, ki jih je prinesla gospa z dojenčkom. Med hojo navzdol sem videla vinograde. Čez čas je pot postala ozka. Tam je en fant padel. Do dol nisem več čutila nog.

Prišli smo do avtobusa in se odpravili do Trojan na krofe. Mladinski odsek PD Kočevje je vsakega od mladih planincev počastil z enim krofov. Mnogi pa so za domov nakupili po več krofov. Potem nas je čakala še dolga pot do doma, a vmes sem gledala prometne znake, da mi ni bilo dolgčas in da bom lažje opravila kolesarski izpit.

 
Vanja Pugelj, 5.a
OŠ Ob Rinži Kočevje

 

PLANINSKI IZLET NA TRDINOV VRH

Mladi planinci smo se peljali proti naši izhodiščni točki za na Trdinov vrh. Avtobus nas je pripeljal zelo visoko. Do vrha smo imeli samo še eno uro.

Na vznožju hriba si nismo mislili, da bo tako blatno in da bo sneg. Snega je bilo res bolj malo, ampak dovolj za naše otroško veselje. Ko smo hodili po blatu, je bil občutek, kot da hodiš po sluzi in drselo je. Skoraj sem dvakrat padla. Na vrhu sem jedla pred vhodom cerkev. Na vrhu je meja s sosednjo Hrvaško, zato smo bili tudi na Hrvaškem, čeprav se ni videlo, da smo prečkali državno mejo. Navzdol smo šli po cesti, ker je bilo po markirani planinski poti preveč blatno. Vsi bi popadali in bi bili preveč umazani, da še na avtobus ne bi smeli iti. Po cesti pa je bilo veliko leda. Eni so se drsali in včasih tudi padli. Pri avtobusu so nam mentorji razdelili darilca od Miklavža, dobili smo nogavice.

Z avtobusom smo se odpeljali v Novo mesto, kjer smo si kinu ogledali film Mali Jeti. Po ogledu filma pa še v Mcdonalds. V veselem decembru so si lepa presenečanja res kar sledila. Hvala!

Vanja Pugelj, 5.a
OŠ Ob Rinži Kočevje

 

MESTNI VRH

V soboto 15.12.2018 smo se mladi planinci odpravili na božični pohod na mestni vrh. Vzpon smo začeli po nevarni kalanovi poti saj je bilo tam še kar nekaj snega. Pri koči smo pomalcali, poklepetali in ob dvanajstih imeli kulturni program na temo Brati gore. S tem programom smo se pridružili Mednarodnemu festivalu Brati gore. Po končani prireditvi smo po grajski poti sestopili. Pot je zelo drsela in večina se jih je zanalašč metala. Ni bilo nikogar, ki ne bi padel. Po prihodu v Kočevje smo odšli do picerije Briški. Tam pojedli pico.  Učiteljice so prinesle darilo dobrih mož- nogavice za vsakega. Nato so učiteljice poklicale domov in dan se je končal.

                                                            Zapisal: Gašper Aljaž

 

Mladi planinci so na taboru v zelo kratkem času uporabili dane besede v pesmici.

Sobota, nahrbtnik, voda, sreda

Sobota je kakor dobrota,
če ni zaspana,
sem jaz sirota.

V sredo je polno dela,
je valovita kakor voda.

Nahrbtnik je obrtnik,
dela cel dan in noč.
Zna veliko različnih del,
zato je kar omedlel.

Voda smrdi in zraven tudi prdi.
Mi veliko vode pijemo,
da v hribe lažje hodimo.       

Matej, Rok, Nik, Maj, Luka, Aleks



Vodnica, gore, stara mama, prijatelji

S prijatelji smo šli v gore,
vodnica nas vodila je  do koče,
kjer nas je postregla
moja stara mama.

Tam je bil tudi moj stari ata,
ki nas je popeljal na ogled gora,
za varnost pa vodnica je z nami šla.

V grah smo srečali gamsa in kozoroga,
visoko na nebu pa videli orla.
Vodnica nam jih je predstavila,
dedku pa uganko zastavila.

Anastasia, Katarina, Nikolina, Amel

Nogavice, šolska torba, čokolada, veselje

Na nebu letijo ptice,
meni pa smrdijo nogavice.
V ringu je borba,
bori se šolska torba.

Čokolada,
moja mama je mlada.
Čokolada,
to je velika nagrada.

Otroci veseli so,
ker žogo brcajo.
Žoga jim odleti,
planinec jo v glavo dobi.

Kati, Ida, Hana, Olivia, Rozi, Špela



Hoja, planinska koča, natikači, čaj

Hodil smo, hodil,
veliko prehodili,
do Kozlovega roba
smo se sprehodil.

Prišli smo, prišli
do koče planinske,
lačni in žejni
počitka potrebni.

Plezali smo, plezali,
natikače obuli,
Tomaž je zakričal,
da smo se sezuli.

Pili smo, pili,
ves čaj smo popili,
čeprav ni bil sladek,
ga nismo zavrnili.

Čakali smo, čakali,
pa nismo dočakali.
Te pesmi bo konec,
ko počil bo lonec.

Eva, Gabrijela, Patrik, Žiga, Ema



Kapa, obliži, barvice, preproga

Ko se planinci zberejo,
si kapice nadenejo.
V kolono se postavijo
in na avtobus odpravijo.

Naš avtobus ni ravno leteča preproga,
nas pa hitro pripelje do Medvedjega brloga.
Na pohodu uživamo v naravi
in do koče vsi smo nasmejani.

Zvečer nas Micka ostriže
in nalepi nam obliže.
Ko v dnevnik narisali smo kravice,
pospravili smo barvice.

Lara, Lana, Manca, Daša, Neja, Kiara



Dnevnik, pohod, plavanje, gorski svet

Ko greš na pohod,
si nahrbtnik pripasaš,
vezalke zavežeš,
v svet gora odideš.

Na plavanje pozabiš,
ker za hojo noge rabiš,
ko prideš na vrh hriba,
štampiljka v dnevnik prišiba.

Vanja, Špela, Ela, Anže, Nik



Planinska značka, avtobus, malica, traktor

V avtobusu je zabava,
ki do vznožja hriba traja.
Pred hojo malico pojemo,
hitreje kot traktor na vrh prispemo.
Če dovolj vrhov osvojimo,
za nagrado planinsko značko dobimo.

Naj, Tej, Jan



Krompir, planinsko društvo, živali, hribi

Krompir me privlači,
sploh ne vem zakaj?
Hodim v planinsko društvo,
tam pa je raj.

Rad hodim v hribe,
kjer vidim živali,
po skalah skačejo
in srečo prinašajo.

Ažbe, Nejc, Vid



Mentorica, gorske rože, žulji, kopalke

Mentorica je dobila žulje
od vseh teh planin.
Jaz pa od vseh gorskih rožic
že zgubljam spomin.

Mentorica živce zgublja,
ko tri nove žulje dobi.
Zdaj si močno želi,
da bi v kopalkah bila
in žabico plavala.

Zoja, Luka, Neja, Zala, Maša, Eva



Drevesa, rokavice, tabor, mir

Danes smo na dvodnevni tabor odšli
in na poti videli javore tri.

Opazovali smo drevesa,
ki prikazujejo naravna čudesa.

Nataknili smo si rokavice
in za malico imeli potice.

Na tabor smo se pripeljali v miru,
domov pa odšli v diru.

Zdaj pa je pesmice konec,
ker počil je lonec.

Ula, Tinkara, Jerca, Eva, Jaka

POHOD NA ROG KOSTANJEV PIKNIK

Z avtobusom smo prispeli do Žage Rog.
Najprej smo pomalicali. Vodič nam je razložil, kakšna je bila nekoč žaga. Odšli smo na travnik in videli haskija. Nato smo Kočevarji odšli na pohod proti vrhu Roga. Na vrhu je stal visok lesen razgledni stolp. Po lestvi smo se povzpeli nanj in si ogledali okolico. Potem smo odšli naprej in videli veliko dreves v pisanih jesenskih barvah. Hodili smo po cesti, vse dokler nismo prišli nazaj do izhodišča. Učiteljice so se odločile, da gremo peš do Čebelarskega muzeja v Podstenicah, kjer smo imeli kostanjev piknik. Tam smo dobili hrenovke, čaj in pečen kostanj.
S prijateljicami smo se igrale, jedle kostanj in pisale dnevnik. Imeli smo se lepo.

Eva Robida, 3. c

VTISI IN MISLI MLADIH PLANINCEV OŠ OB RINŽI O TABORU NA POKLJUKI

 

Na taboru sem bila skupaj s sošolci in sošolkami. Spali smo v zgornjem, najvišjem nadstropju Hotela Jelka, v sobi številka 18. Skozi okna smo gledali konje, krave in osličke. Čeprav je bilo zelo strmo in visoko, mi je s starejšo skupino osvojiti Viševnik na nadmorski višini 2050 m. V jasnem vremenu smo videli gore in hribe daleč naokrog. Uživala sem in bilo mi je zelo lepo.

 

Ula Robida, 5. b

 

V soboto smo po kosilu odšli na Blejsko kočo, za nazaj pa peš prav do Hotela Jelka. Zvečer smo imeli predavanje o zavarovanih vrstah živali in rastlin, nato pa še nekaj delavnic. Drugi dan smo po zajtrku izpolnjevali dnevnike, nato pa smo se odpravili na Viševnik. Tabor je kar prehitro minil, le zakaj ni trajal dalj časa.

 

                                                                                                                      Tinkara Golja, 5. b

                                                                                                                                 

Na taboru smo spali v zelo lepem hotelu, v sobi številka 18. Najbolj všeč mi je bil pohod proti Viševniku. Jaz in še dve prijateljici smo šle s starejšo skupino mladih planincev prav do vrha. Na 2050 m je bil krasen razgled, veter pa že pokazal svojo moč.

 

                                                                                                                      Eva Kljun, 5. b

 

Ko smo šli proti Viševniku, sem na poti zagledal kamen v obliki srčka. Vzel sem ga s sabo, čeprav je bil zelo težak. Ob prihodu nazaj v hotel, v sobo št. 18, sem ga skril za posteljo, da ga ne bi kdo videl.

 

Jaka Kosten, 5. b

 

Na poti proti Blejski koči smo imeli več časa za občudovanje narave, saj hoja ni bila naporna. Ta pohod je bil zelo, zelo lep. Na Viševniku so kavke poskušale pojesti naše sendviče, vendar smo jim zmetali le nekaj koščkov. V Hotelu Jelka, v katerem som bili nastanjeni, smo dva dni bivali zares kot carji, hrana pa je bila tako dobra, da bi z veseljem ostali še nekaj časa.

 

Lučka Perko, 4. b

 

Ob prihodu v hotel in do sobe so mi stopnice predstavljale veliko oviro za kovček in strah pri hoji navzgor. V sobi pa spanje na super posteljah kar na tleh. Na krožniku sem se najbolj razveselila makaronove omake, pri hoji pa plezanja po skalah. Na taboru je bilo zelo, zelo lepo.

 

Špela Mušič, 3. a

 

 

Trije mladi planinci OŠ Ob Rinži (David Pekica, Blaž Hliš in Žan Perko) so v nedeljo, 17. 8. 2014, osvojili Triglav.

Iskrene čestitke!

 

 

PLANINSKI POHOD NA SINJI VRH

V mrzlem in meglenem sobotnem jutru, 14. 12. 2013, smo se člani planinskega krožka vseh kočevskih osnovnih šol odpravili na pohod. Naš planinski dan se je začel na avtobusni postaji v Kočevju.

Med vožnjo do Cola se je megla že vzdignila in ob vznožju hriba nas je že pozdravilo sonce. Planinska pot nas je vodila mimo koče, v kateri smo si ogledali majhno razstavo kamnov s fosili. Pot smo nadaljevali mimo izvira reke Hubelj do velike luknje, ki se imenuje Okno Otlica. Spremljevalci in učiteljice so nam povedali, da je to veliko okno naredil jezen kosmat hudič. Tam smo se fotografirali. Na poti do vrha smo se sladkali z bonboni, s katerimi so nas obdarili učitelji. Vrh nas je nagradil s prekrasnim pogledom po dolini. Zadnji pohod v tem letu smo popestrili še s postankom v Ajdovščini, kjer smo si privoščili pice in dobili čokolade, na avtobusu pa še piškotke v obliki rož.

Pohodni dan se je prelevil v večer in prijetno utrujeni smo prispeli v Kočevje. Doma smo rdečih lic in utrujenih nog pripovedovali našim domačim o zanimivem pohodu, ki je bil vsem planincem zagotovo všeč.

Timotej Hodnik, 5.c

Osnovna šola Ob Rinži

 

PLANINSKI TABOR 2013

PESNIŠKI NAVDIH MLADIH PLANINCEV

 

Roža planinka nas vabi v gore,

polna prečista je studenčne vode.

Drevesa zibajo se v ritmu vetrov,

kakor da plešejo ob ognju taborov.

Najlepše v planinah je,

da družimo s prijatelji se.

Hitro obuj si planinske čeveljce

in v planine odpravi se,

narava čudovita vabi te.                 

(Zala, Eleonora, Maša iz OŠ Ob Rinži)

 

Tabor je namenjen temu,

da se družimo in veselimo.

Tu počne se veliko stvari,

zato na taboru nikoli dolgčas ni.

Z mentorji se veselimo

in različne pesmi pojemo.

A ko tabora se zaključi,

se spočijemo v svoji hiši.                

(David, Blaž, Gal iz OŠ Ob Rinži)

  

V gore gledam sam,

in zelo sem razigran.

A kaj bom brez prijateljev!

Ko le bi našel pravo pot,

ne gledal več bi naokrog,

le hodil, hodil bi naprej,

po skalni poti gor in dol.                

(Nuša, Evgenija, Nadja iz OŠ Ob Rinži)

 

Planine, planine, na planine gremo,

imamo dežnike in pesem pojemo.

Dežek pada, smejemo se vsi,

pelerine imamo in suhi smo mi.

Zbrali smo se,

igrice igrali in zmago delili.

Jutri pa na žalost vsi mi,

v naše mestece odšli.             

(Lija, Lina; Ina, Zana iz OŠ Ob Rinži)

 

Planinstvo, to je lepa stvar,

tam dobimo velik dar:

ptički tam prepevajo,

doline pa odmevajo,

sicer pa to smo mi,

planinci in pohodniki.

Živali nič se ne bojimo

skupaj veliko moč dobimo.   

(Tjaša, Eva, Alja, Maja iz OŠ Ob Rinži)

 

V Črmošnjice na tabor smo prišli,

da bi planinarili in se zabavali.

S kuhinje hrana zelo diši,

da napor se lažje zdrži.

Pa še na vrh smučišča bomo odšli,

in v hoji se preizkusili.

Jutri pa žalost na oči,

ker v naše domače mestece bomo odšli.   

(Žiga, Jure, Jan iz OŠ Ob Rinži)

 

Na poti na tabor zabavamo se,

vsak po svoje pesem zapoje.

Enkrat na leto se tabor zgodi,

planinec z nahrbtnikom v planine hiti.

A ruzak je poln potrebnih stvari;

je spalka, je ščetka, je dnevnik, dežnik,

za malico pa sok in slanik,

še žakelj bonbonov za boljši navdih.

In pesmica zdaj je končana,

ampak po planinsko razigrana.                

(Timotej, Jernej, Tilen, Enei, Leon iz OŠ Ob Rinži)

 

Smo šli v Črmošnjice.

Da planinske resnice

bi postale domače,

bomo šli še na Gače.

Ob potoku smo hodili,

se veliko naučili,

še možgane razsvetlili,

ker ne vemo več naprej,

bomo končali zdej.       

(Učenci iz OŠ Zbora odposlancev)

 

Vsi planinci na tabor smo odšli,

sobe si pripravili

in na kratek pohod odkorakali.

V jedilnici mizo pripravili,

se posedli in kosilo pojedli.

Kratek počitek je minil

a zunaj je dež ves čas lil

in nam tabor otežil.               

(Mojca, Ema, Jana iz OŠ Stara Cerkev)

 

Komaj sem čakal, da pridem na tabor,

saj tam se igram in pojem vsak dan.

Po planinah hodimo, se družimo in pogovarjamo -

tralala, tralala, tralala, tralala, tralala,.

Ko pridem nazaj,

v koči za jest imam -

tralala, tralala, tralala.

Kosilo pojem,

si noge spočijem -

tralala, hopsasasa,

tralala, hopsasasa.

Vozle vozlam, igrice igram,

izdelano markacijo za vratom imam -

tralala, hopsasasa,

tralala, hopsasasa,

pesmica je zaključena.  

(Rok, Jakob, Nik, Blaž, Aljaž, Adem iz OŠ Stara Cerkev)

 

POHOD DO KOČE PRI JELENOVEM STUDENCU

V petek, 8.2.2013 smo se starejši planinci odpravili do koče pri Jelenovem studencu, kjer je bila proslava ob Prešernovem dnevu.
Pot ni bila zahtevna, le malo je drselo. Ko smo prispeli na vrh, nas je pričakal čaj in topla koča.
V koči smo si odpočili in pomalicali, nastopajoči pa so se morali pripraviti za nastop.
Po krajšem počitku smo se udeležili nastopa. Ana nam je zapela slovensko himno, Marko pa nam je zaigral na harmoniko in tako popestril nastop. Nastopajoči so dobili majico ter topel obrok. Nekateri pa so zbrali pogum in nam zrecitirali tudi par recitacij. Našega nastopa pa se je udeležil tudi predsednik Planinskega društva g. Franc Janež, ki nam je naklonil par prijaznih besed in pa tudi župan g. dr. Vladimir Prebilič, ki je recitiral odlomek iz Glose. Proslave se je udeležila tudi naša ravnateljica.
Po krajšem počitku smo se odpravili nazaj v dolino. Med potjo smo se ustavili na razgledišču in opazovali zasneženo Kočevje. Pot je bila malo bolj zahtevna, saj je bilo veliko snega.
Pohod se je uspešno končal in bilo nam je zelo lepo.

Petra in Lana, 8.b
OŠ Ob Rinži

Nuša Veselič, 3.a OŠ Ob Rinži

 

Gora Oljka

 

POHODNI IZLET MLADIH PLANINCEV NA PRIMORSKO
PO POTI ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA

9. 12. 2012 smo se planinci z Kočevja odpravili na zaključni izlet v Portorož in njegovo okolico. Ob sedmih zjutraj smo se dobili na glavni avtobusni postaji v Kočevju. Vseh planincev naj nas bi bilo za dva avtobusa, vendar pa se nas je zaradi nizkih temperatur in zimskih razmer zbralo le za enega. Z naše šole nas je bilo z naše 11, 8 mlajših in 3 starejši. Do Stare Cerkve nas je bilo malo, ko pa je tam vstopilo še nekaj malih in velikih otrok, je bil avtobus že malo bolj poln. Vozili smo se dolge tri ure. Med potjo smo se pogovarjali, gledali risanke, spali, nekateri pa so naskrivaj tudi malo pomalicali.
Jaz sem sedela skupaj z mojim bratom Žanom. Zaradi najinega pogovora je pot še hitreje minila. Ko smo se tako vozili že kar nekaj časa, smo končno zagledali širno morje. 15 minut vožnje ob morju in končno smo prispeli v Portorož. Tla je prekrival led in sneg. Iz avtobusa smo izstopili blizu glavne plaže, do katere smo potrebovali le nekaj minut. Zanimivo je bilo, ker je bila v celoti čisto zamrznjena. Čeprav je bil najprej čas za malico, nas je s sendviči v rokah kar vleklo na naravno drsališče z ledenimi ploščami. Kar naenkrat smo bili skoraj vsi planinci na drsališču, med njimi tudi učiteljica Melita Berlan, ki nas je fotografirala.
Čez čas smo morali oditi po Poti zdravja in prijateljstva. Pešpot je vodila skozi tunel, ki je bil dolg 544 metrov. Z gradnjo so začeli leta 1900, zaključili pa čez dve leti. Gradili so ga na roke, saj takrat še niso poznali strojev in različnih pripomočkov. Včasih je skozi predor peljala železniška proga, danes pa je urejena rekreativna pešpot. Ko smo prišli na konec predora, smo videli, kako so s stropa visele ledene sveče. Zunaj njega pa smo zagledali kamp in lepo vasico, skozi katero smo korakali kar nekaj časa. Na vrtovih smo opazili kakije, oljke in mandarine, ki so mamljivo vabile, zato smo kar težko odšli stran.
Prišli smo do solin, kjer smo hodili po mostičkih in blatnih potkah. Nato smo še nekaj časa hodili ob morju in prispeli do energijskega parka. V njem so različne točke s pritrjenimi tablicami, na katerih je pisalo ime bolezni in čas postanka, ki je potreben, da te obvaruje in ti pomaga pri določeni bolezni. Cela planinska skupina, z 31 planinci, se je nato odpravila po blatnih in rahlo zasneženih potkah na vzpetino do belega križa, ki so ga zgradili v letošnjem letu v spomin ljudem, ki so tam skakali s pečine in tako delali samomor.
Po treh urah hoje je bil že čas, da zagledamo težko želeno picerijo. Bila je stran od morja, kar meni in mnogim drugim ni bilo prav nič všeč. Ko smo se posedli, si je vsak naročil kar je želel. Midva z Žanom sva si naročila kar navadno, saj nisva izbirčna. Nekateri so denar zapravili tudi za neke žogice, ki se prilepijo na strop. Ko smo vsi pojedli in plačali, smo se odpravili na avtobus, ki je bil parkiran le malo stran od picerije. Še dobro!
Nama z Žanom ni bila pot za nazaj prav nič prijetna, saj naju je mučilo učenje, ki naju je čakalo doma. Celodnevno dogajanje je bilo malo zasenčeno in nisva tako sproščeno uživala kot bi lahko. Vožnjo proti Kočevju nam je voznik Simon krajšal z risankami, vodnica Zinka pa nam je razdelila sladkarije, ki nam jih je poklonilo Planinsko društvo Kočevje. Hvala mu!
Na avtobusno postajo v Kočevju smo se vrnili proti večeru, ko je bilo že kar mrzlo. Domov sva se z Žanom odpeljala z učiteljico Polono. Zaradi primorske klime in utrujenosti sva kmalu odšla spat. Želim si, da bi še kdaj odšli na slovensko obalo.

Zala Perko, 5.a OŠ Ob Rinži

ZBOR MLADINSKIH ODSEKOV

V soboto, 17.11.2012, je v prostorih izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS na Igu, potekal Zbor mladinskih odsekov PZS. Zbora se je udeležil tudi predsednik PZS Bojan Rotovnik. Podano je bilo vsebinsko in finančno poročilo dela MK PZS v letu 2012, program dela za leto 2013 in izvolili smo nove organe MK PZS za mandatno obdobju 2012 � 2014. Nov predsednik MK PZS je Matej Pogorelc.
Podeljena so bila priznanja za mladinske voditelje. To priznanje sta prejela Blaž Sever in Damjan Kravanja.
Zbora so se udeležili: Blaž Sever, Damjan Kravanja, Jernej Bobek in Branka Rajner.

Načelnica MO PD Kočevje
Branka Rajner

 

Mojca Novak je narisala strip o taboru v Osilnici

 

Tabor 2012

 

IZI (izmenjava zanimivih idej) 2011 V TRZINU

V soboto, 26. novembra 2011 je bilo v Trzinu, v dvorani Marjance Ručigaj (Center družbenih dejavnosti) organizirano 6. srečanje IZI za vse mentorje planinskih skupin, vodnike in ostale, ki delamo z mladimi planinci. V Trzin smo se odpeljali tudi iz PD Kočevje (Jernej, Melita, Blaž in Damjan). Z aktivnostmi smo pričeli ob 9. uri in z njimi zaključili v poznih popoldanskih urah.
Tema letošnjega srečanja je bila: Igrivo in poučno. Vsi prisotni smo kot glavni junaki zaživeli v svojih zgodbah in se ob tem učili o varovanju narave v gorah. V to nas je s krajšim teoretičnim okvirjem in daljšo delavnico s pristopom storyline
seznanila Marta Per iz OŠ Janka Kersnika Brdo. Ob skupinskem sodelovanju in z uporabo različnih materialov ter pripomočkov se je začela odvijata naša zgodba. Ko smo tako "rešili" gorsko naravo, sta nas Nuša Verdev in Patricija Palčnik iz PD Slivnica pri Celju zabavali z bansi. Preseli smo se ven na zunanje površine, kjer je bilo kar hladno in kar sveže. Ne glede na to ali smo imeli posluh ali le veselje do posluha, smo se kar dobro razmigali. Po ťtelovadbiŤ se je bilo prijetno vrniti v notranje prostore, kjer je z vodenjem delavnic nadaljeval Tomaž Kocman iz PD Onger Trzin, Vrtec Jelka. Za mizami smo se igrali planinske namizne družabne igre in dobili navdih, kako si jih lahko naredimo sami.
Od začetka do konca pa sta svojo organizacijsko vlogo zelo dobro odigrala Emil Pevec in Irena Mučibabić iz PD Trzin. Poskrbela sta za naše želodčke, pripomočke in ves potreben material, ki ga ni bilo malo. Udeleženci smo tokratno srečanje izkoristila za tkanje novih prijateljski vezi, izmenjavo izkušenj in bili odprti za ideje, s katerimi lahko popestrimo naša planinska srečanja.

za MOPD Kočevje
Melita Brelan

 

ZBOR MLADINSKIH ODSEKOV

V soboto, 19.11.2011, je v prostorih kulturnega doma, v Šentjoštu nad Horjulom, potekal Zbor Mladinskih odsekov PZS. Podano je bilo vsebinsko poročilo dela MK PZS za leto2011 in bila sta predstavljena prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec. Podeljena so bila priznanja za Mladinske voditelje. Pričela je izhajati tudi mladinska priloga z naslovom Gremo pod objem gora. Zbora sta se udeležili načelnica MO PD Kočevje Branka Rajner in mentorica Zinka Mlakar.

Načelnica MO PD Kočevje
Branka Rajner

 

Ema Lavrič
3.a, OŠ Stara Cerkev

 

Tabor 2011

 

Ema Lavrič, 2.a
OŠ Stara Cerkev

 

REDNI ZBOR ČLANOV PD KOČEVJE

V petek, 25.02.2011, je v prostorih gostišča Marof potekal redni zbor članov PD Kočevje, kjer je nova načelnica Branka Rajner podala poročilo o delu mladinskega odseka. Monika Zdravič je pripravila slikovno gradivo, ki se je odvijalo v času poročanja. Za predstavnika mentorjev, v upravni odbor, je bil izvoljen Jernej Kalan. Zbora se je udeležilo nekaj mladih planincev in njihovi mentorji.
Pred začetkom občnega zbora je g. Milan Mlakar imel potopisno predavanje iz vzpona na Kilimandžaro.
Planinsko društvo Kočevje je podelilo pisno priznanje za vztrajno delo z mladimi v okviru Mladinskega odseka Martini Kajfež, Milanu Levstiku in Polonci Kalič.

Načelnica MO PD Kočevje
Branka Rajner

 

V februarju smo imeli proslavo v koči pri Jelenovem studencu (8.2.11) s starejšo skupino in pohod do Lavričeve koče (5.2.11) z mlajšo skupino.

 

SEMINAR - IZMENJAVA ZANIMIVIH IDEJ

V soboto, 27. novembra 2010 smo se štirje člani Planinskega društva Kočevje (Zinka Levstik, Branka Rajner, Milan Levstik in Rezika Mlakar) udeležili seminarja: Izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci v Trzinu. Tema petega srečanja je bila SODELOVANJE S STARŠI.
Pozdravila nas je voditeljica gospa Irena Mučibabić. Ob zabavno-spoznavni igri smo se udeleženci predstavili. Čakalo nas je tudi nagradno vprašanje, koliko pesmi je na novi glasbeni zgoščenki, ki jo je izdala MK PZS.
Dosedanji predsednik Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (MK PZS) Uroš Kuzman (PD Velenje) nam je predstavil prenovo akcij Ciciban � planinec in Mladi planinec. Vzgoja planincev se začne z najmlajšimi.

CICIBANI --- MOTIVACIJA, NE GORA
PRVA TRIADA --- GORSKA OKOLICA
DRUGA TRIADA --- GORSKA RAZNOLIKOST
TRETJA TRIADA --- SAMOSTOJNO (VARNEJŠE) GIBANJE V GORAH

Z otroki ne hodimo v gore, OTROKE v gore spremljamo!
Pripravljajo pa tudi nove dnevnike Mladega planinca.
Nato nas je Uroš popeljal v svet glasbe. Ob spremljavi na kitaro nam je zapel pesmi: Greva pod objem gora in Spalka mojega šotora. Ti dve pesmi sta tudi na novi zgoščenki.
Gospa Mojca Volkar Trobevšek je svojo predstavitev o vključevanju staršev na tabore podkrepila s pričevanjem družine Hren, ki se z veseljem udeležuje taborov že nekaj let.
Tomaž Kocman (PD Onger Trzin) iz Vrtca Jelka nam je podal svoje praktične izkušnje o delu v planinstvu z najmlajšimi. Pod njegovim vodstvom smo se vsi razgibali ob bansu Kranjski Janez gre v planine.
O sodelovanju s starši - predvsem predšolskih otrok � nam je spregovorila gospa Urška Stritar, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo na zavodu RS za šolstvo in soavtorica knjige Z OTROKI V GORE. Starši se lahko pridružijo svojim otrokom na taborih.
Gospod Jurček Nowakk iz PD Moravče, ki vodi programe za delo z osebami z motnjo v razvoju, vseživljenjsko učenje ter doživljajske tabore, nam je predstavil sodelovanje s starši oseb z motnjo v duševnem razvoju. Vse je popestril s projekcijo fotografij o vključevanju oseb s posebnimi potrebami v planinsko dejavnost.
Ob koncu smo se razdelili v skupine in dobili fotografije s podrobnostmi iz bližnje okolice. Odšli smo na iskanje teh motivov. Sledilo je poročanje skupin in izpolnjevanje anketnih listov.

Na srečanju smo izvedeli marsikaj zanimivega in koristnega. Zahvalili smo se vsem, ki so pripravili srečanje in sklenili, da se naslednje leto zopet vidimo.

 

Kočevje, 9. december 2010

za MO PD Kočevje
Rezika Mlakar

 

 

 

 

Tako je mentorica Zinka povabila nove člane k planinskemu krožku.

 

POHOD NA MIRNO GORO

Mladi planinci smo se 14. novembra udeležili pohoda na Mirno goro. Njen nadmorska višina je 1047 m.
Pohod ni bil ne težak, ne naporen, čeprav smo hodili 4 ure. Izhodišče vzpona je bila Planina na Dolenjskem. Naša planinska pot je bila zelo poučna. Na naravoslovni učni poti je bilo kar 45 tablic z latinskimi imeni dreves in grmov. Prebrali smo tudi druge zabavne napise npr.: ťPOČAKAJ FANTIČ, DA PRIDE DEKLIČŤ, ťOBJEMI DEBELO DREVO IN OZDRAVLJENO BO TVOJE TELOŤ in ťSAMEC V PAST LETI, KER MU VONJ PO SAMIČKI DIŠIŤ. Ko smo dosegli svoj cilj, smo bili veseli. V majhni koči smo malicali in se spočili. Vsi okrepljeni s hrano in pijačo ter novimi močmi, smo se odpravili po strmi poti in smučišču Gače. Prispeli smo v dolino, kjer nas je čakal avtobus in se z njim odpeljali domov.
Bili smo zadovoljni, da smo osvojili še enega tisočaka.

Vanja Klepec in Tjaša Novak, 5.a
OŠ Ob Rinži

 

Mentorici na seminarju IZI 2009

Tudi mentorji planinske dejavnosti v osnovnih šolah se izobražujemo! 21. novembra 2009 sva se Polona Kalič ter Rezika Mlakar iz OŠ Zbora odposlancev udeležili srečanja IZI 2009 v Trzinu. Kratica označuje izmenjavo zanimivih idej za delo z mladimi planinci. Izmenjava je bila organizirana v okviru Kamniško-bistriškega pokrajinskega odbora. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju - od jutra do poznega popoldneva. Izvajalci so bili iz različnih strokovnih področij. Poudarek srečanja je bil na spoznavanju oseb s posebnimi potrebami - z motnjo v duševnem razvoju.Tudi te osebe lahko sodelujejo v različnih gibalnih (različne motorične spretnosti, pohodi, večdnevni tabori), glasbenih, plesnih ter drugih dejavnostih in se na ta način lažje integrirajo v okolje, kjer čutijo svojo pripadnost. Ogledali smo si fotografije in videoposnetke teh oseb pri različnih dejavnostih.
Predstavljene igre smo tudi sami "prakticirali", kajti le skozi lastno izkušnjo lahko bolje razumeš, začutiš potrebe posameznika, ki pa se lahko povsem razlikujejo od potreb nekoga drugega.
Veliko smo peli, se izražali na neverbalen način, si izmišljali zgodbo in jo na koncu uprizorili. IZI 2009 je uspel!

Kočevje, 3.12.2009

PD Kočevje
Mladinski odsek:Polona Kalič.

TABOR 2009

 

- - -

 

GOTENIŠKI SNEŽNIK (20.09.2008)

Mladi planinci iz OŠ Ob Rinži so izdelali plakat iz izleta. Tudi na ostalih šolah mladi planinci z izdelanimi plakati pokažejo svoja doživetja sošolcem.

 

KUŽELJSKA STENA (24.05.2008)

Kostelski pohod se je začel v Fari. Tam so nam razdelili lepe oranžne majice, ki nam jih je podarilo PD Kočevje. V njih smo bili vsi enaki. Nato smo sledili planinskim markacijam, ki so nas vodile po Kuželjski steni. Med potjo so nam postregli s čajem. Ko smo prišli na vrh, nam je starejši planinec dal v dnevnik štampiljke in nazaj smo se vračali po drugi strani. Med potjo navzdol smo videli zanimivo kuželjsko okno. Naš cilj je bil pred šolo v Fari, kjer smo dobili enolončnico. S polnimi trebuhi smo fantje odigrali še nogomet. Preden smo odšli domov, za zaključek in v zahvalo predsedniku PD in vsem ostalim smo vsi skupaj zapeli še našo planinsko himno.

Napisal:
Dejan 5A/9 OŠ Ob Rinži

KOSTELSKI POHOD (24.05.2008)

Kostelski pohod je za mnoge planince kondicijsko zahteven, za mlade pa še bolj, kljub temu da smo naredili le pol poti. Ampak planinci smo vztrajni in to nam v pesmici sporoča tudi Kristjan:

Hvala Kristjan za tvoj prispevek. Ostali mladi planinci opogumite se in še vi narišite, spesnite ali napišite spis iz naših izletov. Z veseljem jih bomo objavili!

31.05.2008
Za MO PD Kočevje
M.B.

SEMINAR DRUŽABNOSTI IN VODENJE TABOROV - Bavšica (25.04.-27.04.2008)

Člana PD Kočevje, vodnik Miha B. in mentorica Jana A., sva se udeležila seminarja v Bavšici. Na seminarju sva si nabrala veliko novega znanja. Udeležba na seminarju, izmenjava mnenj in praks  z udeleženci, pa že poraja nove ideje, tako da bodo naši pohodi še bolj zanimivi in atraktivni. Hkrati pa upam, da bomo sčasoma dodajali še nove akcije in vsebine (npr. organizirana planinska šola, planinski tabori, ...)

28.04.2008
Za MO PD Kočevje
M.B.

PLANINSKI POHOD MOŽIC - Soriška planina (06.04.2008)

REDNI OBČNI ZBOR PD

V petek, 29.02.2008, je v prostorih Nama Kočevje potekal redni občni zbor PD Kočevje, kjer je načelnik M. Berlič podal poročilo o delu mladinskega odseka.

Pred začetkom občnega zbora je Franc Rupnik imel potopisno predavanje iz vzpona na najvišji vrh Oceanije (Carstensova piramida - 4884 m), ki se ga je udeležilo kar nekaj mladih planincev in njihove mentorice.

Za Mladinski odsek PD
                                                                                   Miha Berlič, 04.03.2008

POHOD K PLANINSKI KOČI PRI JELENOVEM STUDENCU

8.2.2008 smo se s planinskim društvom povzpeli do koče na Mestnem vrhu. Pot mi je bila lahka, ker sem Mestni vrh osvojil že velikokrat. Po poti smo se hecali, igrali in imeli smo kar dosti počitkov. Ko pa smo prišli v kočo, smo nekateri imeli nastop. Imel sem malo treme. Med nastopom nam je predsednik planinskega društva Kočevje podelil zlata priznanja. Dobila sva ga le Klara Berlan in jaz. Veliko drugih otrok je dobilo še bronasta in srebrna priznanja. Moja sestra Maja je dobila srebrno priznanje. Bil sem zelo vesel in bilo me je malo sram, ker so mi čestitali planinski predsednik Kočevja, ravnateljica in župan Kočevja. Zraven priznanja sem dobil še kapo. Za nastop pa sem dobil še majico in kupon za pijačo in hrano. Bil sem zelo vesel. Po poti navzdol smo se nekateri z vodičem igrali igrico. Spodaj so me že čakali starši, ki so navzdol odšli po drugi poti in so nas prehiteli. Pohod mi je bil zelo všeč. 

Aljaž Ferko, 5. a. razred iz OŠ Stara Cerkev

NA TRADICIONALNEM POHODU SMO PODELILI ZNAKE MLADEGA PLANINCA

Na slovesnosti ob kulturnem prazniku, 08.02.2008, smo prizadevnim in pridnim planincem podelili znake mladega planinca. Zlate znake mladega planinca je mladim podelil predsednik Planinskega društva Franc Janež. Čestitamo!

08.02.2008
Za MO PD Kočevje
M.B.

IZ PRVEGA POHODA V LETU 2008

19.1.2008 smo se mladi planinci iz Kočevja odpravili na Koreno, visok je 729 metrov. Koreno je vas na razglednem delu Polhograjskega hribovja. Na Korenu je cerkev svetega Mohorja in Fortunata. Ob cerkvi stoji visok križ, ki je bil postavljen leta 1999, kot spomin na samostojno državo Slovenija.

Na Koreno smo se odpravili iz Horjula. Hodili smo po stezici ob potoku. Videli smo obolelo bukev, nabirali smo kostanj in opazovali naravo. Videli smo tudi že cvetoče trobentice in telohe. Na poti je bilo veliko blata. Šli smo mimo gospodarskega poslopja in hiše. Na vrhu smo imeli lep razgled na Polhograjsko hribovje, zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, Karavanke, Škofjeloško hribovje in Šmarno goro. Ustavili smo se na bližnji kmetiji, kjer so nam postregli s toplim čajem. Tu smo tudi malicali. V dnevnik mladega planinca smo dobili žige in vanj opisali naša doživetja. Potem smo se odpravili nazaj po drugi poti. Hodili smo štiri ure. Bili smo precej blatni. Na avtobusu proti domu smo peli in se zabavali. Imeli smo se lepo in že komaj čakam naslednji planinski izlet.

TAJDA GLAD, 5.A/9 OŠ OB RINŽI KOČEVJE

PODELITEV DOSEŽENIH ZNAKOV MLADEGA PLANINCA

Ob zaključku leta 2007 smo na novoletnem srečanju mladih planincev podelili pridnim in prizadevnim mladim planincem dosežene znake mladega planinca. Dosežene znake mladega planinca je mladim podelil predstavnik upravnega odpora PD Kočevje in namestnik predsednika PD Milan Mlakar.

Podelili smo tudi zahvale učiteljicam in članom PD, ki že vrsto let soustvarjajo delo mladinskega odseka.

19.12.2007
Za MO PD Kočevje
M.B.

TUDI MENTORJI IN ČLANI PD SE IZOBRAŽUJEMO (24.11.2007)

Trzinsko planinsko društvo Onger je v soboto 24.11.2007, organiziralo posvet Izmenjava Zanimivih Idej za delo z mladimi planinci (IZI 2007). Letošnjega posveta smo se udeležili tudi predstavniki PD Kočevje z namenom, da pridobimo dodatna znanja za delo z mladimi in izmenjamo izkušnje z ostalimi mladinskimi odseki.

Tema IZI 2007 je bila motivacija. Predavatelji so bili Franjo Krpač, ki nam je predstavil glavne motive planinskih vodnikov za hojo v hribe in vodenje planincev v gore, Lili Jazbec nam je predavala o motivih in motiviranju otrok za hojo v hribe in predstavitev mlade družine Peršolja o njihovih izkušnjah kako z otroki v naravo.

Iz Kočevja smo se posveta udeležili Miha B., Majda T., Jana A., Zinka L. in Renata G. in pridobili mnogo novih idej kako še izboljšati in popestriti naše delo z mladimi. Tudi drugo leto se bomo udeležili posveta in predstavili naše izkušnje pri delu z mladimi.

27.11.2007
Za MO PD Kočevje
M.B.

PLANINSKI POHOD NA SLAVNIK ( 10.11.2007 )

V soboto zjutraj, 10.11.2007, smo se mladi planinci PD Kočevja odpravili na Slavnik, ki je visok 1028 metrov. Izhodišče vzpona je bila Skadanščica. Med hojo proti vrhu hriba smo opazovali naravo in drevesa, se pogovarjali in si govorili razne šale. Ko smo prišli na vrh hriba smo malicali in se odžejali. Z vrha hriba smo imeli lep razgled na morje, videli pa smo tudi Triglav in še nekatere zasnežene vrhove. Bili smo tudi v koči na vrhu Slavnika. V Dnevnik mladega planinca smo dobili žig in opisali našo pot. Hodili smo štiri ure. Domov smo se vrnili ob 17 uri. Imeli smo se zelo lepo.

Tajda  Glad, 5.A/9 OŠ ob Rinži, Kočevje

O SLAVNIKU

SO N ČNO
              R A ZGLED

             VI S OKO
       VESE L O
              Z A NIMIVO
                  V ETROVNO
              S  N EŽNIK
             TR I GLAV
                   K OPER
               L U KA ( v Trstu in Kopru )

Planinci 2.a OŠ Stara Cerkev (Jan, Lamia, Marko, Maja)

PLANINSKI POHOD NA VELIKI ROG (13.10.2007)

V soboto, 13.10.2007 smo se s planinskim krožkom odpravili na Veliki Rog. 53 mladih planincev je vodil vodnik Miha Berlič in mentorice Melita Berlan, Majda Terbuc, Marica Mihič in Renata Miketič. Ob 8.uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Kočevju in se nato odpeljali še po planince v Staro Cerkev. Nato nas je pot vodila proti Kočevskemu Rogu. Prispeli smo do nekdanje vasi Žaga, kjer smo malicali v jurčku in na klopcah okoli njega. Potem smo se odpravili proti vrhu Veliki Rog. Med potjo smo si ogledovali markacije in podobe živali iz lesa. Pot smo nadaljevali po planinski poti skozi gozd do najvišje točke Velikega Roga. Na vrhu smo si ogledali stolp in v planinske dnevnike dobili pečat za osvojeni vrh. Po drugi poti smo se vrnili do Žage. Tam so nas pričakali prijazni odrasli planinci z obilico pečenega kostanja. Bil je zelo dober in okusen. Ko smo pojedli kostanj in svojo malico, smo izpolnili še planinske dnevnike in se odpeljali do naravne znamenitosti, drevesa, kraljice Roga. To drevo je mogočna jelka. Otroci smo stopili okoli nje in smo jo objeli. Bilo nas je kar osem. Po ogledu vseh znamenitosti in zanimivosti smo se odpeljali proti domu. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in upam, da nam bo tudi v naprej tako služilo. Na planinskem pohodu sem bil prvič in bilo mi je zelo všeč. Komaj čakam na nov izziv in nov osvojeni vrh.

                                                                                                          Dejan OŽBOLT, 5.A/9 OŠ Ob Rinži

PLANINSKI DAN - Kočevski Rog (13.10.2007)

V soboto smo se odpravili v Kočevski Rog.

Z avtobusom smo se odpeljali mimo grobišča. Pohod je trajal tri ure. Ko smo hodili, smo spoznavali naravo in jo spoštovali. Pot je bila strma in blatna. Ko smo prišli na vrh, smo dobili dnevnike. Tisti pa, ki smo bili novi, bomo dnevnik dobili naknadno. Na stolp nismo odšli, ker je bilo oblačno in megleno. Ko smo pojedli malico, smo se odpravili nazaj. Med potjo smo videli živalsko lobanjo. Ko pa smo prišli do nekdanje vasi Žaga, nas je čakalo presenečenje, pečeni kostanji. Pojedli smo prav vse in se odpravili pogledat kraljico Roga. Videli smo 500 let staro jelko, katere seme se je zasadilo samo.

Nato smo se odpeljali proti domu. Preživeli smo lep planinski dan.

Hvala učitelju Mihi in naši učiteljici Meliti za varno pot.

Sašo ROŽMAN, 5.A/9 OŠ Ob Rinži

Dvodnevni izlet (22.09.-23.09.2007)

Mladi planinci PD Kočevje smo komaj dočakali dvodnevni izlet. Na pot smo se že v zgodnjih urah odpravili z avtobusom. Čakala nas je dolga pot. Ko smo prispeli do Starih Fužin smo zapustili avtobus. Od tam nas je voznik kombija odpeljal do izhodišča Planine Blato. Odpravili smo se proti koči Planini pri jezeru, kjer smo tudi prespali utrujeni, saj smo osvojili tudi vrh Pršivec. Od tam smo imeli tudi lep razgled na Bohinjsko jezero,Vogel in veliko gora. Pot nazaj je bila strma in zanimiva. Naslednje jutro smo se odpravili ogledat tudi Planino Laz. Čez poletje tam izdelujejo sir s kravjega mleka. Krave so bile pred kratkim gnane v dolino. Vrnitev v dolino do Stare Fužine je bila lepa in srečna. Tako sta minila dva dneva v planinah.  (slika desno: planina Laz)

Nina ŠKUFCA, 6A/9 OŠ Stara Cerkev

Risba: Koča na Planini pri Jezeru,
Klara Berlan, 6A/9 OŠ Stara Cerkev

Dan državnosti na Mestnem vrhu (25.06.2007)

Planinci in ljubitelji narave so dan državnosti počastili pri Koči pri Jelenovem studencu in uživali v prireditvi, ki so jim jo pripravili člani planinskega krožka OŠ Ob Rinži. Mladi so program prepletli z ljubeznijo do domovine in narave ter opozorili, da premalo čuvamo vse kar je lepo: naravo z vso svojo lepoto in skladnostjo. Po prireditvi je spregovoril še g. Franc Janež, predsednik Planinskega društva Kočevje, ki je poudaril veliko vlogo društva v prostoru in času, v katerem živimo, tokrat pa je posebno izpostavil delo vodnikov, ki predano vodijo kočevske planince po najlepših kotičkih naše domovine, zato se je društvo odločilo in jim nabavilo novo planinsko opremo in tako poenotilo njihovo zunanjo podobo.

D. Gornik, Planinsko društvo Kočevje

Zasavska sveta gora (15.04.2007)

V nedeljo, 15.04.2007, smo se mladi planinci OŠ Ob Rinži, OŠ Zbora odposlancev, OŠ Stara Cerkev odpravili na Zasavsko sveto goro. Tega lepega sončnega jutra smo se iz Kočevja z avtobusom odpeljali do vasi Sava. Tam nas je čakal vodič Simon.  Popeljal nas je do vasice Tirna, kjer stanuje njegovo dekle. Pričakala nas je z okusno potico in sokom. Ob pogledu na cvetoče jablane in hruške smo si nabrali novih moči. Čez eno uro smo že bili očarani nad razkošnimi pogledi na Kamniške Alpe, ki so še zmeraj odete s snegom. Videli smo prelepo romarsko cerkev, ki je stala ob pokopališču. Odpočili smo se in pojedli malico, nato pa se odpravili nazaj v dolino. Tam nas je pričakal avtobus, s katerim smo se odpeljali na geometrično središče Slovenije, ki je v Spodnji Slivni. Poklonili smo se slovenski zastavi, ki so jo razvili že deseto leto zapored v počastitev praznika zastave. Okoli četrte ure smo se iz Vač odpeljali proti Kočevju.

Tamara Tomič, 8.c OŠ Ob Rinži